Pogled profesionalnega kadrovika na »ubijalska« vprašanja

nazaj

datum: 29.08.2016

kategorija: prispevki

Vprašanja in »nasveti«

Občasno se v medijih pojavljajo nasveti, kako naj se iskalci zaposlitve pripravijo na t.i. »ubijalska« vprašanja, ki jih lahko doletijo na zaposlitvenem razgovoru. Pod to kategorijo vprašanj pisci uvrščajo netipična, nenavadna vprašanja, ki kandidata za zaposlitev skoraj zagotovo zelo presenetijo. To niso zakonsko nedovoljena vprašanja (npr. o veri, družinskem stanju, načrtovani nosečnosti ipd.), ampak vprašanja, do katerih se zakonodaja sicer ne opredeljuje, se pa kandidatu ob srečanju z njimi poleg presenečenja zagotovo porodi še marsikakšen pomislek. Omenjeni članki kandidatom priporočajo, naj se na ta vprašanja čim bolje pripravijo, predvsem pa pisci nasvetov privzemajo stališče, da so tovrstna vprašanja neproblematična, da jih torej kadroviki lahko postavljajo (saj niso prepovedana).

Na prvem mestu je etika

Postavimo se za trenutek v kožo kandidata na razgovoru in pomislimo, kako bi se počutili ob naslednjih vprašanjih: »Povejte mi o sebi nekaj, česar niste zaupali še nikomur.« »Česa do sedaj še niste naredili v življenju in to obžalujete?« »Se imate za inteligentno osebo?« »Ali bi v življenju sprejeli enake odločitve, kot ste jih, če bi se lahko še enkrat odločali?«

Priznati moramo, da nam je ob takih vprašanjih najmanj neprijetno. Če bi imeli čas analizirati svoje misli, bi ugotovili, da je bil eden prvih pomislekov naslednji: »Ali me sploh lahko vprašajo nekaj tako osebnega?« Po črki zakona lahko, saj nikjer izrecno ne piše, da so točno taka vprašanja prepovedana. Vendar pa zakonodaja nikoli ne bo pokrila vseh možnih življenjskih situacij, zato moramo odgovor iskati drugje - v etičnih merilih in profesionalnih standardih.

Tovrstna vprašanja bo profesionalni kadrovik opredelil kot neetična. Profesionalni kadrovnik je oseba, ki strokovno obvlada področje ravnanja z ljudmi pri delu, njegovo ravnanje pa odraža načela, ki jih je Slovenska kadrovska zveza povzela v dveh dokumentih, in sicer v Kodeksu etike kadrovskih strokovnjakov Slovenije in v Standardih kadrovske stroke (oboje dostopno na www.skz.si). Našteta vprašanja so neetična, ker prekoračujejo mejo zasebnosti kandidata, in že ta kriterij je dovolj, da se niti ne sprašujemo dalje, ali so morda upravičena v profesionalnem smislu, torej če preverjajo nekaj, kar je povezano s pogoji za zasedbo delovnega mesta.

Ustrezne kompetence in relevantna vprašanja

Med ubijalska vprašanja se običajno uvrščajo tudi vprašanja naslednjega tipa: »Koliko zrn riža je v kozarcu za dva decilitra?« »Koliko je 1,5 odstotka od 150 milijonov?« »Koliko letal trenutno leti nad Evropo?« Taka vprašanja lahko skoraj v vseh primerih opredelimo kot neprofesionalna. Zelo redka so namreč taka delovna mesta, kjer bi zadovoljiv odgovor na tovrstno vprašanje izkazoval primernosti kandidata. Če potrebujemo človeka, ki »obvlada številke«, bomo gotovo razpisali delovno mesto, primerno za (univerzitetno izobražene) matematike, finančnike in podobne strokovnjake. Teh pa verjetno ne bomo spraševali takih vprašanj … Če potrebujemo ljudi, ki hitro znajdejo v nepričakovani situaciji ali ki morajo pri svojem delu izkazovati visoko samozavest, bomo primernost kandidata lahko ocenili iz množice drugih informacij, ki jih bo le-ta podal v sklopu razgovora. Bodimo iskreni: na podobna vprašanja se bo le malokdo odzval suvereno, samozavestno in umirjeno, še posebej v tako stresni situaciji, kot je kadrovski razgovor. Z njimi bo kadrovik pri kandidatu izzval kvečjemu neprijetne občutke, ki bodo seveda povsem brez povezave s kompetencami, ki jih kadrovik želi preverjati.

Pozicija kadrovika

Prav je, da se vprašamo tudi, ali ne gre pri postavljanju »ubijalskih« vprašanj s stališča kadrovika za zlorabo položaja. Kadrovik se na zaposlitvenem razgovoru postavi v pozicijo moči; on je tisti, ki presoja in odloča. Kandidata postavi v šibko, odvisno pozicijo; pristajati mora tudi na neustrezno obravnavo, če želi »ostati v igri«. Vendar je ta slika napačna. Poziciji sta enakovredni, vsaj morali bi bili. Kadrovik oz. podjetje išče nekoga, ki bo s svojimi kompetencami pomagal podjetju doseči zastavljene cilje, kandidat pa te kompetence ponuja na trgu dela. Če se kadrovik postavi v vlogo »mačke, ki se igra z mišjo«, zlorablja svoj položaj; s svojim pristopom žali kandidata in posega v njegovo zasebnost. Razmišljujoč kandidat se mora na tej točki vprašati, ali si sploh želi sodelovati s podjetjem, ki ima tako nizke etične in profesionalne standarde. V današnjem kriznem času je iskalcem zaposlitve sicer težko razmišljati na tak način, vendar je tak pristop nujen zato, da se prenehajo izvajati neustrezne »kadrovske« prakse. 

In če vam zastavijo »ubijalsko« vprašanje?

Kaj naj torej naredi kandidat za zaposlitev, ko mu (neprofesionalni) kadrovik zastavi »ubijalsko« vprašanje? Predvsem naj si ne misli, da je kadrovik upravičen do takega pristopa. Članki, ki jih omenjamo, kandidatom svetujejo, naj postanejo nekakšni »jekleni kandidati«: ostanejo naj pozitivno naravnani ne glede na svoje osebne občutke. Ta drža je za kandidata škodljiva, saj ruši njegovo osebno integriteto (delovati v nasprotju s svojimi občutki pomeni zanikati sebe). Poleg tega tak pristop od kandidata zahteva nekritičnost, saj ne dovoljuje, da o situaciji izoblikuje svoje zrelo mišljenje. Si mar kadroviki in podjetja želimo zaposlenih brez zmožnosti kritičnega mišljenja?

Ko kandidat na razgovoru naleti na »ubijalsko« vprašanje, lahko mirno in brez slabe vesti za bodočo kariero odgovori na katerega od naslednjih načinov: »Oprostite, to vprašanje se mi zdi nekoliko preveč osebno. Raje bi vam še podrobneje predstavil/-a svoje izkušnje in znanja v zvezi z …«. Ali pa: »Če dovolite, bi se raje izognil temu vprašanju, ker se mi zdi, da odgovor ne bo doprinesel k poznavanju mojih kvalifikacij. Predlagam, da vam v nadaljevanju raje podrobneje predstavim projekt/dosežek/znanje/izkušnjo, ki izkazuje mojo usposobljenost za …«.

Naslovi za pomoč in strokovne nasvete

Za dileme iskalcev zaposlitve in kadrovike, ki potrebujejo strokovne usmeritve, smo na razpolago kadrovski strokovnjaki v okviru kadrovsko društvo Severne Primorske (Sedejeva 2 a, 5000 Nova Gorica, ).

 

dr. Nika Vodopivec